»je krošnja, polna sadežev, ki nosijo imena neskončnih stvari: pisanje, materinščina, spomin; vse, kar vedno znova zori v literaturo«

»je krošnja, polna sadežev, ki nosijo imena neskončnih stvari: pisanje, materinščina, spomin; vse, kar vedno znova zori v literaturo«

»je krošnja, polna sadežev, ki nosijo imena neskončnih stvari: pisanje, materinščina, spomin; vse, kar vedno znova zori v literaturo«

»je krošnja, polna sadežev, ki nosijo imena neskončnih stvari: pisanje, materinščina, spomin; vse, kar vedno znova zori v literaturo«

»Ta esejistični prvenec je eleganten popis avtoričinega sveta, pa obenem poklon vsem tistim velikim zgodovinskim figuram in življenjskim sopotnikom, ki so plemenitili njenega duha. (...) Ko Helena Koder pripoveduje o tem, kako doživlja in je doživljala prevajalko Radojko Vrančič, pesnika Petra Kolška in Milana Jesiha, filozofinjo Almo Sodnik, skladatelja Urbana Kodra, nam hkrati pove, kako je skoznje spoznavala velikane ameriškega jazza, pisanje Marcela Prousta, poezijo Wislawe Szymborske, slike Jana Vermeerja, romane Petra Handkeja, misli Montaigna, Descartesa in Kanta.«

»Vse življenje sem se spraševal, kako lahko krajem, od koder sem črpal ideje, kaj vrnem?«

»V mojem svetu celo življenje iščemo neznane stvari, ki bi pripeljale do fascinantnih raziskovalnih poti ... In začutil sem, da sem na začetku nečesa izjemno vznemirljivega.«

»Prepovedan sadež je najslajši!«

»V zadnjih letih se je energija okoli njega še okrepila, tako v svetovni razstavni areni kot med zbiratelji po vsem svetu, zlasti v Aziji, kjer je priljubljena osebnost.«